Vse pogosteje nas različni mediji opozarjajo ter nagovarjajo k varstvu pred njim. V prevelikih merah nelagodno ter slabo vpliva na naše počutje, zdravje, razmišljanje, samozavest, samopodobo, ... Vendar nam ravno pravšnja mera tega pojava lahko pomaga, da vsakodnevne obveznosti, napore, izzive ipd. premagujemo in opravljamo bolje. Lažje ostanemo osredotočeni, skoncentrirani ter nenazadnje celo bolj motivirani do obveznosti. Ob vsem tem je torej zelo pomembno, da znamo sami po sebi oceniti kdaj je stres, ki ga občutimo, za nas pozitiven in kdaj preseže to cono oz. kdaj se nanj ne moremo več prilagoditi.
Pa ste vedeli, da tudi rastline poznajo stres? Tako pozitiven, kakor tudi negativen? In, ali veste, kako pomembna je primerna doza stresa za njihov razvoj? Stres vpliva na vse žive organizme in tako izjema niso niti rastline. Vitalnost rastlin se z daljšo dolžino stresa seveda manjša. Lahko pa se z obrambnimi mehanizmi branijo, izognejo, sprejmejo stres ali se nanj celo prilagodijo. To imenujemo pozitivni stres.
Poglejte naravo danes. Ko bi moral naša dvorišča prekrivati sneg, temperature pa dosegati vsaj mejo ledišča. In ker ni ravno tako, temu primerno reagirajo tudi drevesa, narcise, zvončki (narcise in zvončki??), skratka celotna vegetacija. Narava je sposobna velikih prilagajanj. Naj je to krajša ali daljša vegetacija, zgodnejše cvetenje, manjša absorbcija vode zaradi suše itd. V kolikor pride do pozebe, bo to seveda negativno vplivalo na morebitne že tvorjene cvetne brste in bo posledično pridelek v letošnjem letu slabši. Vendar prihaja še eno in še eno in še eno leto, ki bo lahko bolj ugodno za razvoj plodov. Jablana ne bo obupala zaradi ene slabe letine. Nasprotno. Vsako leto se bo znova in znova ravnala po naravi, tvorila cvetove, sadeže, odvrgla listje. Enkrat prej, drugič pozneje. Enkrat bo rodila bolje, drugič slabše. Vendar bo. Ne glede na ves stres se bo trudila in delala tisto, kar najbolje zna. Dokler seveda stres ne bo prehud. V tem primeru jo bodo nasledila nova, mlajša drevesa, ki bodo morda že bolje prilagojena na velike spremembe. Ste poskusili vmes, ko berete, to prezrcaliti na človeka? Preveč stresa nas bo seveda sesulo. Ravno pravšnja mera pa nas bo gnala naprej, da bomo z več motivacije poskušali biti boljši in delali tisto, kar najbolje znamo. Obenem se moramo truditi, da bomo svoje znanje ter izkušnje vedeli čim bolje predati naslednjim generacijam.
Seveda je za vse potreben čas. Evolucija. Era. V tem se narava bistveno razlikuje od človeka in je zaradi tega tudi veliko močnejša ter veliko bolj mogočna od nas ljudi. Človek bi se rad na vse prilagodil hitro, čim bolj enostavno. Vse bi rad zaključil, popravil in izboljšal v tem, enem samem življenju. Mnogokrat na silo. In enako smo začeli ravnati z rastlinami. Ne dovolimo jim samostojnega, počasnega razvoja ampak se poslužujemo genskega inženiringa, žlahtnenja ipd., da bi rastline bile kar se da hitro in čim bolje prilagojene na določene situacije, podnebje, sušo, zemljo, temperature. Pa delamo resnično to zaradi rastlin? NE! SEVEDA NE! Delamo zaradi sebe, da ne bomo lačni in da bomo imeli lepo urejeno okolico s francosko travico in najlepšimi cvetovi lilij.
Vendar ima narava še eno dobro lastnost: ZNA SE POSTAVITI ZASE. Ne podcenjujmo je. Narava je veliko bolj trdoživa kakor ljudje. Je večna v svojih tisočih oblikah. In to je dokazala že mnogokrat.
inspiracije