Oče

Hvala ti Oče,
za vse te čudovite darove, s katerimi me hraniš.
Žal mi je le, ker te hvaležnosti ne morem izraziti s svojo
polno pozornostjo, prisotnostjo in predanostjo,
Tebi in vsemu kar je.

Moja sebičnost, moje nore misli, moji neodložljivi opravki,
in vse kar počnem zgolj zato, da bi se izognil Življenju,
da bi lahko še naprej nemoteno ždel v svojih iluzijah,
mi je pomembnejše od tega, da bi se Te zavedal
ter v miru in varno živel v Tvoji brezpogojni Ljubezni.

Kaj je Resnica? Kaj je Življenje? Od kod vse prihaja in kam gre?
Kako naj bom resnično hvaležen za vsak dih in korak,
za vsak žarek sonca in sapico vetra,
za vsako kapljico vode in košček kruha,
ko pa tega sploh ne občutim?

Ali potem sploh živim?
Mogoče le v mislih,
ali pa sanjam, da živim?
Ampak komu je danes to sploh še pomembno?
Vsak klošar to ve.

"BoB" (ob steno)