To je zgodba o drevesu. To je zgodba o ljubezni.
To je zgodba o ljubezni drevesa, ki brezpogojno izpusti svoja semena in jim dovoli, da odletijo. Drevo ljubi svoja semena, in se zaveda, da s tem, ko jih izpusti in jih preda, zaupa toku življenja in vodstvu Matere Narave.
To je zgodba o ljubezni vetra, ki semena odnese skozi hoste, čez travnike in pašnike, skozi mesta, dokler ne pristanejo nekje daleč ali pa blizu in nežno padajo na zemljo.
To je zgodba o ljubezni zemlje, ki tiho, nežno in počasi, postopoma sprejme seme v svoj objem. Zemlja ljubi seme in ga varuje in pestuje, hrani s svojimi hranili ter mu šepeta besede poguma, moči in potrpežljivosti. Zemlja, ki ljubi seme, ve, da mora semenu dovoliti počivati v njej, da mu omogoči trden in stabilen začetek življenja.
To je zgodba o ljubezni vode, ki pada z oblakov in moči zemljo. Voda ljubi seme, vlaži zemljo, v kateri raste. Ko se voda spremeni v sneg in nežno pokrije zemljo s svojo bleščečo belino, semenu pove, da bo njegov čas kmalu prišel.
To je zgodba o ljubezni sonca, ki začne nežno topiti sneg in mehčati zemljo. Sonce ljubi seme in segreva obličje zemlje, da bi lahko seme slišalo klic pomladi. Da bi seme začutilo varnost in bilo vzpodbujeno rasti.
To je zgodba o ljubezni semena do sebe. Koliko poguma, moči, vzdržljivosti, potrpežljivosti in nežnosti je treba, da začne seme rasti. Da seme čuti, da je podrto z vseh strani, da je Narava zanj popolnoma poskrbela in zanj pripravila vse. In ko seme lahko čuti podporo in zaupanje Matere, ko seme začne utirati pot skozi temo, ker ga vleče nekaj na drugi strani, morda topel zrak ali sijoče sonce. Morda mesečina lune ali rahel dež. Seme ve, da ga okraj temnega predora čaka življenje. In ko pokuka na platno ve, da ga je ves čas spremljala ljubezen. Zdaj lahko mirno, počasi in tiho zraste v ljubezni Narave, v ljubezni Matere.
Zdaj čuti in ve, da lahko zraste iz ljubezni do sebe.
inspiracije