Hvaležnost

»Če je edina molitev, ki jo v vsem svojem življenju izgovarjate, hvala, bo to zadostovalo.« Mojster Eckhart

Pomislite za trenutek, kako na vas deluje preprosta besedica hvala. Ko nekomu nekaj podarite, mu pomagate ali preprosto opravite svojo dolžnost in se vam oseba za vaše dejanje zahvali, človeka preplavijo pozitivna čustva. Počuti se, da je spoštovan, cenjen in opažen. Storil je dobro delo. Njegovo dejanje ni bilo zaman, ampak je nekomu seglo v srce. Preprosta besedica hvala ima tolikšno moč. Ko smo hvaležni tudi navznoter, ne samo navzven, in ko smo hvaležni celotnemu vesolju, ne samo enemu človeku, pa se njena moč še podvoji.   

HVALA, KER SEM

Najbolj preprosta in primarna oblika hvaležnosti je hvaležnost za to, da obstajamo. Kot učijo duhovni modreci, človeško življenje ni samoumevno, ampak si ga je treba prislužiti. Fizična dimenzija je dimenzija dualnosti, nasprotij, ki so sicer za človeka naporna, ampak hkrati osvobajajoča. Ljudje imamo namreč možnost izbire in vedno lahko izberemo svetlobo namesto teme, ljubezen namesto sovraštva. Hvaležnost, da smo, vključuje hvaležnost do Boga, če vanj verjamemo, ker nam je podaril življenje, ter hvaležnost do naših zemeljskih staršev, ki so nas rodili, skrbeli za nas in nas vzgojili.

Afirmacija Hvala, ker sem spodbuja našo ponižnost pred veličino vesolja. Spodbuja nas, da se priklonimo višji sili, ki ureja naše življenje, in ji dopustimo, da nas vodi. Hvala, ker sem implicira tudi hvaležnost do vsega, kar nam fizična dimenzija omogoča – predvsem čudežni svet petih čutov. V fizični dimenziji lahko okušamo, vonjamo, se dotikamo, opazujemo in poslušamo. Kaj je boljšega od okusa pravkar pečenih žemljic, ki se topijo v naših ustih. Ali pa vonj spomladanskih cvetlic in pravkar pokošene trave. Tu so še dotik dojenčkove kože, ko spi, pogled na snežno belo gorsko verigo, ko pridemo na cilj, in veselje, ko se na radijski postaji zavrti naša najljubša pesem.

V petih čutih je treba uživati in izkoristiti možnosti, ki nam jih ponujajo. Pri tem moramo biti pozorni na to, da jih ne zlorabljamo ter da ne postanemo odvisni od njihovega zadovoljevanja. Pri vseh stvareh, tudi pri čutnih užitkih, je namreč ključna zmernost oziroma srednja pot, kot je učil Buda. Hvaležnost, da smo, povzroči, da vsakdanje postane čudežno. Kot majhni otroci se veselimo novega dne, sonca, ki po dolgem času posije izza oblakov, postane nam toplo ob misli na ljubljeno osebo, na delovnem mestu se znamo pošaliti s sodelavci in smo hvaležni za pozitivno delovno ozračje. Ko spremenimo svoj pogled na življenje, se naše življenje spremeni.      

HVALEŽNOST ZA OSEBE V NAŠEM ŽIVLJENJU

Ko razvijamo hvaležnost za osebe v našem življenju, te ljudi zagledamo v povsem drugačni luči. Pomislimo samo na starše, ki nam nenehno stojijo ob strani, ne glede na naše življenjske odločitve in ne glede na to, da včasih že dolgo pred nami vidijo, da drvimo v prepad, ko pa pademo vanj, nam hitro in potrpežljivo ponudijo roko. Tu so še naši prijatelji in sorodniki. Nekateri prijatelji so večni in vztrajajo z nami od malih nog. Te vezi so tako močne, da jih nič ne more razkleniti. Preštejte svoje dobre prijatelje, opomnite se, zakaj so nekaj posebnega, in se zahvalite vesolju, da lahko z njimi delite to življenjsko izkušnjo.

Potem so tu seveda še naši partnerji in otroci. Smisel partnerstva lepo opiše nemški pregovor, ki pravi: »Izberite svojo ljubezen. Ljubite svojo izbiro.« Partnerstvo je lahko nekaj najlepšega ali pa nekaj najhujšega, kar nas lahko doleti. Odločitev je naša. Če v partnerju ves čas iščemo samo napake, jih bomo tudi našli in tako zastrupili ozračje v družini. Prevzemanje odgovornosti za to, kar sami prinašamo v partnerski odnos, je ključno. Če prinašamo svetlobo, ljubezen in pozitivno energijo, nam bo to brez dvoma povrnjeno. Ko partnerja v celoti sprejmemo in ga vzljubimo natanko takega, kakršen je, se razcveti in zasije. Tu je nato še hvaležnost za naše otroke. Koliko žensk dandanes ne more zanositi in si ne more izpolniti globoke želje po otroku. Koliko otrok je bolnih ali imajo kakšno drugo težavo. Zahvalite se torej za svoje majhne in malo večje štručke, pomislite na čas, ko ste jih nosili pod srcem, na njihove prve korake in prve besede. Oglejte si, v kakšne čudovite osebe so se razvili, in bodite hvaležni, ker so.

HVALEŽNOST ZA ZDRAVJE

Vsi se zavedamo, kakšna neprecenljiva dobrina je naše zdravje, pa vendar ne skrbimo zase tako, kot bi morali. Prvi pogoj dobrega zdravja sta zdrava prehrana in dovolj gibanja. Če želimo biti zdravi, moramo v to vložiti nekaj energije. Vsi vemo, kako se počutimo po sprehodu v naravi na svežem zraku, in kako, če ves dan preležimo doma v postelji pred televizijo. Prav tako zelo dobro vemo, kakšen občutek imamo v želodcu, če pojemo nekaj mastnega, pregretega, kot pa če si privoščimo skledo sveže solate. Za zdravje torej lahko postanemo hvaležni šele, ko ga vzpostavimo. Kako pa zdravje ohranjati?

Ameriška duhovna učiteljica in promotorka zdravega načina življenja Louise L. Hay priporoča, da se vsak dan v mislih sprehodimo po telesu in se zahvalimo vsakemu izmed svojih organov, ker nam nesebično služi. Če bi imeli sposobnost ogledati si svoje telo od znotraj in opazovati, koliko samodejnih in samoohranitvenih reakcij sprožijo naši organi, da črpajo kri, hranijo celice ter pošiljajo kisik po telesu, potem bi se svojemu telesu ponižno poklonili kot kakemu božanstvu.

Telo nam služi noč in dan, povrnimo mu malce njegove ljubezni. Priskočimo mu na pomoč z zdravo prehrano, z veliko zelenjave in sadja, poskrbimo za dovoljšen vnos tekočine ter za veliko zdravega, umirjenega gibanja. Bodimo hvaležni za vsak dan, ki nam ga ni treba preživeti v bolnišnici ali z vročino v postelji. Ko skrbimo za zdravje, si izkazujemo ljubezen. In ko skrbimo za zdravje drugih, ko zdravo kuhamo in člane družine spodbujamo k preživljanju prostega časa v naravi ali pri katerem izmed športov, prispevamo svoj delež k boljšemu zdravju celotnega planeta.

HVALEŽNOST ZA ČISTO OKOLJE IN NARAVO

Skoraj šestdeset odstotkov Slovenije pokrivajo gozdovi. V njih na tisoče listnatih in iglastih dreves proizvaja kisik in skrbi za to, da vsak dan v pljuča neštetokrat vdihnemo sorazmerno čist zrak. Ta je namreč dandanes postal razkošje. Vsak, ki je kdaj obiskal katero izmed večjih svetovnih prestolnic, kot so Mexico City, Buenos Aires, New York ali New Delhi, vam bo lahko povedal, da je onesnaženost v teh mestih skoraj nevzdržna. V Indiji se zaradi koprene smoga, ki se zbira nad velikimi mesti, skoraj ne vidi več sonca oziroma se vidi le skozi sajasto kopreno. V Mehiki se turisti načrtno ne zadržujejo predolgo na ulicah, ker jim smog vstopa v nosnice in usta ter se v črnih plasteh nabira na njihovi koži. Kdor še ni izkusil tolikšne onesnaženosti, si težko predstavlja, da je človeštvo svoj planet izkoristilo že do te mere, da življenje na nekaterih koncih sveta preprosto ni več mogoče. Čisto okolje in narava, ki nas obdaja, sta dobrini, ki ju moramo ceniti in vzdrževati. To, da živimo v deželi, kot je Slovenija, bi glede na številne druge države sveta lahko primerjali z zadetkom na loteriji, vendar se zdi, kot da smo pozabili vnovčiti dobiček. Dejstvo, da živimo v lepi in zeleni deželi, nam namreč nič ne pomaga, če te dežele ne gremo raziskovat in če pozabimo zaužiti njene darove. Hvaležnost za okolje in naravo, ki nas obdaja, boste torej najbolje občutili prav v gozdu, na travniku ali v morju. Narava čaka, le podvizati se moramo v njen objem. 

UČINKI HVALEŽNOSTI

V zadnjem času vse več duhovnih učiteljev in terapevtov navaja dobrodejne učinke hvaležnosti. Priporočajo, da hvaležnost vadimo vsak dan, in sicer tako, da preprosto sedemo v tišino, zapremo oči, se znotraj sebe nasmehnemo in izgovarjamo besedico Hvala. Hvaležnost je že sama po sebi afirmativno dejanje, torej dejanje, polno pozitivnih vibracij, sprejemanja, čudenja in ljubezni.

Ko vadimo hvaležnost, smo v stanju sprejemanja, s pogledom, usmerjenim navzgor. Sprejemamo življenje takšno, kot je. Ko se zahvaljujemo za tisto, kar že je, odvrnemo pozornost od stvari, za katere menimo, da jih v našem življenju primanjkuje. Hvaležnost torej zmanjšuje občutek pomanjkanja. Če bomo gojili iskreno in globoko hvaležnost za vse, kar imamo, bomo spoznali, da je naš občutek pomanjkanja v večini primerov zgolj utvara. Zaradi hvaležnosti se počutimo, kot bi imeli vsega dovolj.

Pomemben učinek hvaležnosti je tudi spoštovanje. Ko se zavemo, kaj vse imamo, in ko si ogledamo vse čudovite ljudi okrog nas, jih začnemo bolj ceniti in spoštovati. Pustimo jim, da so, kar so. Hvaležnost nas vrača v sedanji trenutek.

Hvaležni smo za tisto, kar je zdaj, in se z mislimi ne mudimo toliko v preteklosti ali prihodnosti. In navsezadnje, najpomembnejši učinek hvaležnosti je, da se zaradi nje počutimo dobro. Pomaga nam videti širšo sliko določene situacije. Iz naših misli se umakne tema in naredi prostor za svetlobo.