''Že v osnovni šoli ji življenje ni prizaneslo in zbolela je za anoreksijo. Namesto, da bi bila srečen otrok, se je morala bojevati za svoje življenje. Medtem je trpela ona in trpeli so njeni starši. Te grenkobe v svojem življenju se nikakor ni mogla rešiti. Vmes se je soočala z nesamozavestjo, nesprejetostjo, zavrnjenostjo, neuspehi, sovraštvom do staršev in še veliko problemi, ki bi morali biti otroku nepoznani.
9 let! 9 let je potrebovala, da je končno spoznala, da bo morala nekaj v svojem življenju korenito spremeniti, če bo želela zaživeti normalno življenje. Po devetih letih se je odločila, da ji anoreksija ne bo več krojila življenja in se začela na vso moč boriti za to kar ji pripada. Boriti za srečno življenje!
O tem, kako ji je uspelo in kako je bilo, je napisala knjigo. Knjigo, ki ima vzpodbudno sporočilo prav za vsakogar, saj mu bo spremenila pogled nase in pomagala, da se začne imeti rad.''
Ta punca, o kateri govori odstavek, sem jaz. In jaz sem to srečno dekle, ki se ji je uspelo rešiti anoreksije in se ima končno rado.
Mislim, da je knjiga odlična priložnost, saj jo lahko prebere vsak in se medtem poglobi sam vase in v ljubezen do samega sebe. »Ko boš knjigo prebral, boš spoznal kaj je zares pomembno«, je knjigo komentirala osnovnošolka, ko jo je prebrala. Teh besed ne bom nikoli pozabila. In to je bistvo moje knjige. Pokazala ti bo, da se imej rad in uživaj v življenju kot ''ti''.
inspiracije