Ob prehodu iz drugega v tretje tisočletje živimo v zelo razgibani civilizaciji z mnogimi osnovnimi vprašanji. Zato mnogo bolj kot kadarkoli potrebujemo nov sistem, ki se nanaša nanje. Označujemo ga kot gnostično pot, pot Taa. To je začetek brez sledu, ki se nenehno nadaljuje v sili edinega vira in je prisoten povsod. Tako smo povezani z mogočnim prazačetkom, s Kristusovim impulzom. Iz njega so izšli egipčanska pragnoza kot dediščine Hermesa Trismegista in Lao Tseja v kitajski pragnozi, krščanske pragnoze prvih let našega štetja ter številnih gnostičnih spisov poslancev duhovnega Sonca.
Ta soodvisnost nam dokazuje, da je dediščina žive resnice vedno znova posredovana skupini ljudi. Skupina pa družbi pojasnjuje dogajanja, ki se spreminjajo zaradi notranjega kompasa duše. Njeni člani odpirajo zemljevid drugi življenjski resničnosti in kažejo novo pot življenja.
Človek, ki prestopi mejo proti notranji biti, je odprl okno duše in stoji iz oči v oči z mogočnim središčem, srcem svetov, ki odraža izvor življenja.
Ena izmed nosilcev resnice sta v današnjem času tudi ustanovitelja Duhovne šole Lectorium Rosicrucianum Jan van Rijckenborgh in Catharose de Petri. Sta pionirja preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
V moči skrivnega utripa srca svetov oznanjata klic ljubezni. Pričata o večnem ritmu, o dihanju in življenju iz duha.
Bratstvo nosilcev svetlobe se je v predkrščanskih časih razodevalo kot red Melkizedeka, katerega visoki svečenik je Jezus Kristus. Iz njega izhaja delovanje, ki je nad časom in prostorom, in dokončno oblikuje človeški obstoj. Zato v času in prostoru obstajajo zakonitosti, ki jih pozna in uporablja le duhovni red.
Njegovi zastopniki so služitelji, bratje in sestre univerzalne verige bratstev vseh časov.
Sedaj doživljamo razodevanje duhovne šole in njenega živega telesa v treh vidikih: kot pripravo, kot opredelitev in kot ozaveščanje.
Gnostično kraljestvo je torej duhovno polje, popolnoma osvobojeno tega sveta, ki pa dela za svet, da bi ga rešilo iz nasprotujočih si sil dobrega in slabega. V gnozi obstaja le enost, v njej ni nasprotij. Razvoj nasprotujočih si parov se v njej konča.
Duhovna šola se je po duhu, duši in telesni podobi dejansko razvila sedemkratno. Zato deluje na znani in na neznani polovici sveta. S tem je zavestno postala urejevalka in izvajalka duhovne oporoke reda rožnega križa.
Red rožnega križa je prisoten v vseh časovnih valovih na planetu Zemlja, kot neviden ali viden člen univerzalnega sedmernega Bratstva razodevanja Gnoze.
V obdobju razvoja človeštva, ki leži pred nami, sme nastopati v znamenju očeta in brata Christiana Rosenkreuza. Iz nje bolj kot kadarkoli prej doni klic skupini iskalcev, ki se bo odzvala gnostični sili žarčenja.
Vsaka gnostična duhovna šola je v knjigo zgodovine človeštva zapisala svojo veliko preteklost. To se ni zgodilo zato, da bi se vezala na čas in prostor, ampak kot pričevanje prostovoljnega služenja gospodovih služiteljev, ki vsem iskalcem kažejo izhod.
Prihajajo služitelji iz vseh dežel svetovnega polja duhovne šole sodobnega rožnega križa in so pripravljeni pomagati pri razvoju novega dela sedmerega svetovnega bratstva.
Vedo, da za njimi stoji trozveza svetlobe, gral, katari in križ z vrtnico, s trojnim zdravilom za osvoboditev: čistost, ljubezen in milost.
Sedemkratno razodeta duhovna šola Zlatega rožnega križa se zelo zaveda naloge, da mora namreč opraviti delo očeta in brata Christiana Rosenkreuza z geslom iz Janezovega evangelija:
Lux in tenebris – Svetloba sveti v temi. (Janez, 1-5)
inspiracije