Praktično delo imenujem soustvarjalnice, kjer se uporabljajo tudi tehnike tkanja in izrezovanja, se pravi tehnike, ki tradicionalno veljajo za ženske in rokodelske pristope. Velik pomen pri tem ustvarjanju igra tudi sistem različnih vzorčenj, ki so ponujeni javnosti v uporabo.
Se pravi, da se na delavnicah tipa - soustvarjalnice - srečamo s praktičnim delom, kjer udeleženci sami vnašajo v ustvarjalne zgodbe in v likovna dela svoj vidik. Le tega odkrijemo skozi stopnje raziskovanja svoje notranjosti, ki jo praktično vizualiziramo na različne načine.
Na takšen način se ustvari svet, kjer telesno ni več vzrok in razlog bolezni in smrti, prej postane razlog eteričnosti in večnosti. V tem smislu lahko umetničnino ustvarjanje in soustvarjanje udeležncev imenujemo tudi »pravljično«. Zlo je še vedno tukaj, vendar ne zares, navzoče je zgolj kot metafora, ki omogoči pomirjujoči razplet, ki teži k trajnosti.
Z udeleženci se poglobimo v svoje telo, svoje dojemanje sebe in sveta ter pobrskamo po najglobljih občutkih lastne biti. Poiščemo otipljiv parameter teh občutkov in jih na neposreden kreativen način prenesemo na plan. Kjer pomembno vlogo odigra praktično delo s katerim označimo določen občutek, ga transformiramo in ovekovečimo s kreativno radostjo. Le ta nam služi kot vmesnik za nastanek nove realnosti, izhajajoč iz našega bistva.