Vsi tisti, ki si želite intenzivnejše vadbe– Ashtanga (Vinyasa) Yoga – ena najbolj intenzivnih oblik joge (t.i. detoxi ali yoga therapy).
Za Ashtango jogo, med vsemi najzahtevnejši jogijski slog, je značilen celovit pristop. Ashtanga joga v sanskrtu pomeni osem delna joga (astau pomeni osem), predstavlja sistematična navodila (Patanjali, Joga sutre), s katerimi postopno dosežemo notranji mir, razjasnimo duh, spoznamo in obvladamo sebe, si očistimo telo, duha in dušo (t.i.«detoxi yoga – yoga terapija«).Le te so: yame (5 načel samoobvladovanja), niyame (5 načel samoopoazovanja in discipline), asane (jogijski položaji), pranayama (kontrola in obvladovanje diha in prane), pratyahara (kontrola in obvalodovanje čutov, usmeritev vase), dharana (koncentracija), dhyana (meditacija) in samadhi (samouresničitev).
Za Ashtanga jogo je značilna tudi t.i. vinyasa – povezanost giba in diha. Vsaka asana (jogijski položaj) ima določeno število vinyas (gibov in dihov), s katerimi zavzamemo ali pa zapustimo asano. Med samo vadbo je naša pozornost omejena s tristhano - tremi točkami osredotočanja uma, ki so: asana (pravilen jogijski položaj), pranayama (osredotočenost na dih) ter drishti (točka usmerjenega pogleda). Sestavni elementi celostne vadbe so tudi uporaba energetskih zapor ali bandhe.
Ves čas vadbe prakticiramo t.i. ujjai dih, ki je posebna oblika pranayame in v prevodu dobesedno pomeni »zmagoviti dih ali tudi psihični dih«.Njegovi učinki so močna koncentracija in umska osredotočenost, močna notranja toplota, ki pospeši izločanje telesnih toksinov in odvečnih snovi preko pospešenega potenja. Telo se skozi vadbo intenzivno pregreje in raztegne.
Asane se pri Ashtanga vadbi sledijo v točno določenem zaporedju, vsaka asana ali sklop asan ima svojo notranjo naravo in namen ter nas pripravlja na asano, ki ji sledi. Vadba Ashtanga joge močno prečiščuje telo, stimulira in uravnava delovanje vitalnih organov, hormonskega sistema ter limfe; krepi in uravnoveša delovanje živčnega sistema, vitalne energije ali prane ter s tem vpliva na naše mentalno telo ter našo zavest (uravnoteža emocije in čustvovanje). Razvija moč in fleksibilnost tako fizičnega kot mentalnega telesa.
Ashtango se učimo postopoma in potrpežljivo, bolj od osvajanja posameznih asan ali serij je pomembna redna vadba in trud, ki ga vanjo vložimo. Sama vadba je fizično in mentalno naporna in marsikomu še posebno na začetku predstavlja izziv , vendar telo in um počasi tekom vadbe pridobivata na moči, kondiciji, zmogljivosti, premosti se marsikatera ovira, blokada,..in vse to prinaša lahkost in gibkost telesa in uma - močno, čvrsto vendar gibčno telo v katerem prebiva prav takšen um.
Vadbi v yoga studiju se lahko priključite kadarkoli skozi vse leto.
Urnik vadb v studiju:
Ponedeljek: 20:00 - 21:30 Ashtanga vodena vadba
Sreda: 19:30 - 21:00 Ashtanga vodena vadba
Četrtek: 18.15 - 19:45 Ashtanga vodena vadba
Četrtek: 20:00 – 21:00 Pranayama ( jogijske tehnike dihanja)
Vadbe ptekajo v Ashtanga yoga studiu. Cesta II. Grupe odredov 13, Ljubljana (Sostro)
*************************************************************************************
Pranayama ( jogijske tehnike dihanja)
Vadba:Trening discipline uma (antistresni program) - Moč uma in energijska preobrazba
Temeljijo predvsem na yogijskih tehnikah dihanja (pranayama), bandah (energetskih zaporah), tehnikah pratjahare (usmeritev vase),dharane (koncentracija) ter dhajane (meditacija). Ko obvladamo svoje telo in dihanje (um), obvladamo tudi svoj duh, držimo kontrolo nad mislimi. Misel gre z roko v roki z dihom. Pri razburjenosti in stresu moramo umiriti dih za to, da lahko umirimo misli. Pranajama pomeni proces kontroliranja prane, ki se pretaka po glavnih nadijih (energetskih kanalih) in nam daje moč, da kontroliramo emocionalne zadeve. In nadiji so povezani s tokovi diha v nosnicah in s tem direktno z delovanjem možganov. Pri kontroliranju diha dobimo do 6x več kisika.
Ali enostavno povedano – učili se bomo delati z možgani- kontrolirati um ter razvijati naše možganske kapacitete. Namreč kakršne imamo možgane, taka je »psiha« in tako je postavljen hormonski sistem, aura....Vse kar počnemo zavedno ali nezavedno je diktirano od možganskih centrov ter odvisno od postavljenosti možganskih shem. Vendar možgani so zelo »plastični«, spreminjajo se celo naše življenje, do pozne starosti. Ali v smer, ki si jo želimo, pa je seveda odvisno od nas.
Sposobnost koncentracije je absolutno nujna, ker preprečuje umu, da bi brezciljno »po svoje« begal v vse smeri. Koncentracija je tudi življenskega pomena za vse kar počnemo v življenju, brez nje ne moremo doseči ničesar. Discipliniran - koncentriran um je torej nujen.
V mnogih pogledih lahko um povprečne osebe primerjamo z svetlobo iz žarnice – razpršen v vse smeri. Treniran um pa je sposoben svetlobo zbrati in usmeriti v eno točko – kot laserski žarek.
»Ni pomembno toliko kako stresno živimo, temveč kaj pod »stres« interpretira naš um in kako z njim opravi, to je kako močen in in usposobljen je. Močnejši ko je um manj »stresa« je v našem življenju, ne glede na dogodke, ki nam jih življenje prinese na pot.«
inspiracije