Um je praktično nemogoče utišati ali ustaviti, lahko pa ga opazujemo. Biti opazovalec in opazovano hkrati. Torej opazujemo in ne delujemo. Smo živi, a ničesar ne želimo doseči, storiti, izboljšati.
Čuječnost in nedelovanje
Seveda lahko med čuječnostjo zaznamo impulz, ki sporoča neko nelagodje v telesu. Jasno je, da se v stanju pozorne zaznave bolj zavedamo našega fizičnega telesa, saj ga takrat bolje občutimo in posledično najprej zaznamo neravnovesje ali morebitne bolečine. Ravnovesje ne pošilja impulzov, tako kot jih neravnovesje. Ne trudimo se pobegniti od tega telesnega impulza, ga ignorirati ali kakorkoli preseči. Sprejmimo v polnosti, kar občutimo in zaupajte notranji modrosti, da ni potrebno takojšnje delovanje.
Primer: Čuječe zaznamo, da imamo suha usta in da občutimo občutek žeje. Ni potrebno takoj reševati tega stanja in ne tečemo takoj proti viru tekočine.
V stanju čuječnosti, poleg telesnih, zaznavamo tudi miselne, mentalne ali čustvene vsebine
Prav te nas »znajo« še močneje potegniti v takojšnje delovanje, saj to počno bolj prefinjeno in manj opazno. Pač niso vidne očem. Kajti moderen človek zaznava pretežno z očmi.
Večina ljudi »zna« zelo uspešno ignorirati impulze telesa, ki kliče na pomoč v obliki bolečin ali utrujenosti. Po drugi strani pa se znamo hipoma prepustiti čustvom, da nam zavladajo. Večina ljudi niti ne opazi svojih mentalnih vsebin, kako tečejo ves čas v ozadju in upravljajo z nami. »Takšen pač sem« je identifikacija z miselnimi vsebinami.
»Ne verjemite vsega, kar mislite...« ... oz. kar ponudi um kot rezultat svojega dela
Nismo jezni, le naš um nam je (spet) izbral odziv jeze kot trenutno najustreznejši. Pa je res? Modra je jeza nekoč v vaši preteklosti res »delovala«, da ste dosegli svoje. Um je dosegel zmago, nato pa shranil v podzavest odziv jeze, kot uspešno delujoč način delovanja, in jo bo zato predlagal ob podobnih okoliščinah. In kako bomo sploh kdaj vedeli, ali recimo bolje deluje nasmeh, sodelovanje, kompromis, če ne bomo nikoli poskusili? Najpomembneje pa je zavestno preizkušanje novih odzivov v okoliščinah, ki so za nas najzahtevnejše.
Ja, velika razlika je med Strah me je in Občutim strah. Bolj ko je umaknjena naša »samopomembnost« oziroma manj ko osebno jemljemo, kar zaznamo, lažje smo prisotni in veča se učinkovitost uspešnega delovanja, ko se za to zavestno odločimo.
Gre za potovanje mimo miselnih identifikacij. Torej čuječnost je pozorna zaznava, nato sprejemanje te zaznave in odmik od identifikacij, ki jih um (notranji mislec) uporablja za to, kar zaznava kot jaz. Odmik od identifikacij nas povezuje s celoto.
Torej Jaz sem, ki sem. Delovanje zamenja prisotnost. Prisotnost sprejemanja. Čuječnost ni delovanje. Je zaznava. Zaznava od vas ne zahteva ničesar. Je zgolj zaznava...
» ... in samo smo. Human being in ne human doing.«
Um je ta, ki od vas »zahteva« delovanje, ni zaznava. Vendar pozor! Čuječnost ni sanjarjenje. Je zaznava tukaj in zdaj. Sanjarjenje ni ne tukaj, niti zdaj.
Čuječnost in delovanje
Prakticiranje čuječnosti ne pomeni imeti zaprte oči in sedeti pri miru, čeprav na začetku brez tega ne gre. Oči so glavna vrata uma in več kot je vizualnih dražljajev, bolj intenzivno deluje um. Zato je na začeteku vadbe čuječnosti priporočeno imeti zaprte oči. Ne pozabite na nenasilje do sebe, torej oči naj bodo nežno zaprte ali priprte. Tiho okolje je dobrodošlo, ni pa nujno.
Namig: Poskusimo lahko tudi vajo usmerjene pozornosti na tišino, ki nastopi med posameznimi oddaljenimi zvoki, ko le ti izvenijo.
No, zdaj pa je prišel čas, da odpremo oči in gremo ven na ulico in aktiviramo našo čuječnost med dnevnimi aktivnostmi. V aktivnem stanju delovanja v vsakdanjem življenju so ključna vprašanja čuječnosti:
- KAJ ZAZNAVAM? (ob/čutim)
- KAJ ZDAJ DELAM?
- KAKO TO DELAM? (nežno/grobo, z veseljem/odporom, ...)
Primer: Hodimo od točke A do točke B, pozorno opazujemo, kako hodimo, kakšne so naše misli, kakšen je naš stik z podlago, kakšna je naša drža, kakšen je dih, ... .
Bolj kot smo pozorni, bolj ko smo tukaj in zdaj, bolj je telo pretočno in gibi postanejo mehkejši, nenasilni.
- Kaj zdaj delaš? Hodim.
- Kaj zdaj delaš? Hodim nežno in lahkotno.
- Kaj zdaj delaš? Hodim nežno in lahkotno in se zavedam vdiha.
Kaj zaznavam? Zaznavam hladen zrak, ki ga nežno vdihujem. Zaznavam dotik s tlemi. Med hojo zaznavam držo telesa, ki je napeta in nesproščena in jo nežno sproščam. Zaznavam stisnjene pesti, ker občutim neko nelagodje in strah pred jutrišnjem dnevom. Jutrišnjemu dnevu prepuščam svoje skrbi in se z nežnim vdihom vrnem v tukaj in zdaj. Hodim. Hodim nežno in lahkotno.
Nadaljuj branje o čuječnosti v 3. delu članka Čuječnost in moderni časi tukaj. »
inspiracije